Po našem mnenju vojaški piloti (v nadaljevanju piloti) od začetka veljavnosti ZPIZ-1 leta 2001 glede na številne kriterije prejemajo izrazito premajhno dodano dobo poklicnega zavarovanja:
- Piloti opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela, opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni moč uspešno poklicno opravljati (1. odst. 199. čl. ZPIZ-2)
– Dolgoletno letenje v zrakoplovu (helikopter ali letalo) predstavlja izjemno velike obremenitve na telo, predvsem v obliki hrupa, vibracij in različnih sevanj, ves čas pa je prisotno tudi vdihavanje nevarnih snovi, delo z eksplozivnimi snovmi in potencialne grožnje ob odpovedi različnih sistemov (požari in podobno). Prav tako na telo, predvsem na hrbtenico, zelo negativno vplivajo obremenitve ob letenju na akrobatskih letalih.
V prid pilotom govori tudi visoka ocena tveganja, ki je bila izdelana septembra 2012 in opredeljuje še številne druge obremenitve.
– Vojaško letenje je izrazito specifično in težko ter se ga lahko opravlja samo v letih, ko to telo še dopušča.
– Telo po določeni starosti ne zmore več določenih obremenitev, navedenih v prvi alineji. S starostjo se močno zmanjša tudi reakcijski čas, ki pa je ključen pri opravljanju vsakodnevnih letalskih nalog. Verjetno si ni težko predstavljati, kako hitro je treba odreagirati ob helikopterskem reševanju v gorah, ko se konice krakov glavnega rotorja vrtijo en meter od stene, hkrati pa na veliki nadmorski višini pihajo močni gorski vetrovi oziroma sta zrakoplov in posadka izpostavljena drugim ekstremnim razmeram. Prav tako si je težko predstavljati običajnega človeka nad 50 let, ki bi brez posledic vsakodnevno opravljal akrobacije na trenažno-bojnem letalu.
Pomenljivo je tudi dejstvo, da morajo piloti eno-članskih zrakoplovov po 40 letu starosti opravljati zdravniški pregled 2x letno (do 40 leta 1x letno). Največja starost za profesionalno letenje na eno-članskem zrakoplovu pa je 60 let.
Prav tako se po evropski civilni letalski zakonodaji zahteva, da je v več-članskem zrakoplovu lahko samo en pilot starejši od 60 let, drugi pa mora biti mlajši od 60 let.
– Že vsakodnevne letalske naloge od pilota zahtevajo izjemne psihofizične napore, ki privedejo do velike izčrpanosti teh pripadnikov že na približno polovici njihove poklicne poti. Piloti so dnevno pod pritiskom in stresom, saj so njihovi gibi med pilotiranjem, odločitve pred in med letenjem ter reakcije ob nenadnih spremembah v okolju (nevihte, veter, megla in podobno) ali delovanju zrakoplova pogosto na meji zdravega razuma.
- Ureditev v tujih državah
– Francija. Piloti si delovno dobo skrajšajo s številom naletenih ur, kjer je vsaka ura ovrednotena glede na težavnost naloge. V praksi do izpolnitve pogojev za polno pokojnino delajo od 15 do 18 let (če primerjamo s Slovenijo, bi to pomenilo benefikacijo med 12/27 in 12/32).
– Zvezna republika Nemčija. Piloti se upokojijo najkasneje do 41 leta starosti ob minimalno 16 let služenja v nemškem vojaškem letalstvu (če primerjamo s Slovenijo, bi to pomenilo benefikacijo 12/30);
– Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske. Do izpolnitve pogojev za poklicno pokojnino morajo v vojaškem letalstvu delati 18 let, ob poklicni upokojitvi dobijo nagrado v enkratnem znesku, ponovno nagrado dobijo ob starostni upokojitvi (če primerjamo s Slovenijo, bi to pomenilo benefikacijo približno 12/27);
– Združene države Amerike. Po 20 letih dela v vojski prejemajo pokojnino v vrednosti ? zadnje plače, po 30 letih dela v vojski prejemajo pokojnino v vrednosti ? zadnje plače. Poleg pokojnine prejemajo še številne druge bonitete (če primerjamo s Slovenijo, bi to pomenilo benefikacijo 12/24). Ta ureditev velja tudi za ostale pripadnike ameriških oboroženih sil, kot je na primer pehota in podobno.
- Ureditev pred ZPIZ-1
Pred začetkom veljavnosti ZPIZ-1 (v obdobju SFRJ in samostojne Republike Slovenije do 1. 1. 2001) so piloti prejemali benefikacijo 12/18 in so se poklicno upokojevali pred 50. letom starosti.
a
Glede na zgoraj navedena dejstva v Sindikatu pilotov Ministrstva za obrambo zahtevamo, da se za vojaške pilote v nov oz. prenovljen Zakon o obrambi uvrsti:
– višjo dodano dobo poklicnega zavarovanja in sicer iz zdajšnjih 12/15 na 12/18
– višjo prispevno stopnjo, ki bo zagotavljala zadostno vplačilo potrebnih finančnih sredstev za pravično poklicno pokojnino