Odnos delodajalca oz. MORS-a do lastnega vojaškega pilota, ki deluje v tujini, je popolnoma nedopusten in že sramoten, ne samo v našem, ampak tudi že v mednarodnem okolju.

 c-17

V Sindikatu pilotov MORS (SPMO) uradno že leto in pol opozarjamo na popolnoma nedopustno plačevanje slovenskih vojaških pilotov, ki delujejo v tujini.

Na MORS nam sicer ves čas pritrjujejo in se redno na delovnih sestankih posipavajo s pepelom, da tega še niso uredili. Vendar se od pepela žal ne da živeti.

Še v zadnji reviji Slovenska vojska, uradnem mediju pilotovega delodajalca, piše: »Nadporočniku Resniku so mandat kljub njegovemu nestrinjanju že podaljšali, tako da bo ostal v tujini skupno štiri leta.«. Pa čeprav se izredna podaljšanja zgodijo zelo redko, pa še to izključno na željo samega pripadnika.

Ja, je že res, da je ukaz potrebno spoštovati, saj smo v prvi vrsti vojaki, vendar se od delodajalca pričakuje tudi primeren odnos do dela, ki ga določen pripadnik opravlja. Verjetno je veliki večini slovenskih državljanov logično, da ko država pošlje vojaka na mednarodno misijo v Čad, Afganistan, Kosovo ali drugam, kjer se opravlja nevarne naloge v nevarnem okolju, za to delo primerno nagradi oz. plača. Tako je povsem logično, da ima vojak pehotnik na misiji na Kosovem tudi do 4x večjo plačo kot doma.

Medtem, ko pa so pilotovi kolegi iz tujih držav plačani tudi do 6x več, se za našega pilota baje ne najde denarja. Kar pa je popolna laž.

Več v članku v reviji Slovenska vojska, december 2016, na strani 24 – 26: revija-sv_16_12

in širši opis problema:

Leta 2009 je 12 držav, večinoma članic NATO, ustanovilo združenje Strategic Airlift Capability (SAC), katerega namen je zagotovitev strateškega letalskega transporta za članice, kjerkoli in kadarkoli je to potrebno, za vojaške namene na najnevarnejša krizna območja ali hitro ukrepanje v primeru največjih humanitarnih akcij po celem svetu. V ta namen je bil ustanovljen Heavy Airlift Wing (HAW), ki je nastanjen v letalski bazi Papa na Madžarskem, za vojaški zračni transport pa se uporabljajo tri velika in izjemno kompleksna vojaška transportna letala Boeing C-17 Globemaster III.

Pilot Slovenske vojske, delujoč v Papi, dobi plačo in dodatke glede na Uredbo o plačah v tujini (v nadaljevanju Uredba). Ta Uredba pa trenutno praktično v celoti zapostavlja poklic vojaškega pilota oz. njegove specifike. Pilot tako dobi skoraj enako plačo kot nek častnik, ki sedi v pisarni v Strasbourgu, saj so skoraj vsi dodatki vezani na splošne postavke, npr. delovna doba itd. Pa vendar gre za ogromno razliko v delu.

Nikjer ni upoštevano znanje biti pilot, ki zahteva tudi do deset let dolgotrajnega in napornega šolanja, tako v teoriji, kot v praksi. Z vsako novo licenco tudi nova in večja odgovornost.

Nikjer ni upoštevane nevarnosti, ki jo pilot prevzema nase, ko leti v osrčje nevarnih afriških držav, Afganistan, Alžirijo itd., kjer se varnostna situacija dnevno spreminja in kjer obstaja velika možnost oboroženih spopadov. Drugače je biti v službi nekje v Evropi, kjer ti še največja nevarnost preži na cesti, ko greš čez prehod za pešce.

Nikjer ni ovrednoteno opravljanje dodatnih nalog in odgovornosti, ki jih pilot tekom svojega službovanja v tujini tudi prevzema. Predvsem pa je ta problem še bolj pereč ravno v tem trenutku, ko je temu pilotu ponujeno mesto prvega pilota oz. kapitana na letalu C-17, celo kot prvemu na vrsti izmed vseh drugih pilotov, naša država ga bi pa še vedno plačevala mizerno.

Na tem mestu pride do izjemne ironije. Po naših podatkih je bila Slovenija obvezana, da že od ustanovitve združenja SAC naprej zagotovi enega pilota. Kazen za neupoštevanje tega dogovora pa je bila med 125.000,00 do 150.000,00$ na leto. In SV je zagotovila pilota šele aprila 2015!

Prav tako smo, ker v teh šestih letih nismo zagotovili svojega pilota, praktično nekomu drugemu podarili začetno šolanje, ki pa je bilo plačano iz skupnih sredstev združenja SAC (začetno šolanje na tem tipu letala naj bi stalo med 300.000,00 in 400.000,00$).

Skupaj smo tako, izključno zaradi počasnega odzivanja SV, po nepotrebnem porabili čez 1.000.000,00$ davkoplačevalskega denarja!

Po drugi strani pa z ministrstva za obrambo pride argument, da za dvig plač takim pripadnikom ni dovolj denarja …

Dodaj odgovor

Post Navigation