Zanimiva študija o zmožnostih, sposobnostih … vojaških pilotov. Vsekakor ne priporočamo branja vsem tistim, ki nam že sedaj neopravičeno očitate status. Priporočamo branje vsem tistim, ki bi morali do sedaj (leta prepozno) pravilno ovrednotiti naš poklic. Sledi članek iz Dela, avtorice dr. Maje Meško.
Gibalne, psihofizične in psihološke posebnosti poklica vojaškega pilota
V resnici so drugačni in privilegirani
V vojaškem letalstvu je eden izmed pomembnih ciljev doseči ter nato ohranjati visoko raven usposobljenosti pilotov. Pri tem sta izjemno pomembna tudi njihova dobra psihološka pripravljenost in gibalna sposobnost. Zato smo v okviru moje doktorske disertacije opravili raziskavo, v kateri smo preverjali gibalne, psihomotorične in psihološke posebnosti poklica vojaškega pilota. Namen raziskave je bil natančneje preučiti nekatere posebnosti vojaških pilotov oziroma ugotoviti, ali je mogoče govoriti o modelu oziroma profilu slovenskega vojaškega pilota.
Ugotoviti smo želeli ali določeni motorični, psihomotorični in psihološki testi ločujejo vojaške pilote od kontrolnih skupin, ki so jih predstavljali civilni piloti, pripadniki kopenske vojske ter splošna populacija.
Dobra koordinacija in hitrost gibov
Gibalne sposobnosti smo preverjali s pomočjo štirih testov: sklece, dviganja trupa, žongliranja s škatlicami ter preizkusa hitrosti gibov (?tapinga?) z roko. Ugotovili smo, da med slovenskimi vojaškimi piloti in kontrolnimi skupinami obstajajo razlike na dveh motoričnih testih in sicer pri koordinaciji gibov, žongliranju s škatlicami vžigalic, in pri ?tapingu?. Na obeh motoričnih testih so vojaški piloti v povprečju dosegali najvišje rezultate. Na testu gibalnih sposobnosti, se pravi pri sklecah in pri dviganju trupa, pa so najboljše rezultate dosegli vojaki, vojaški piloti so sledili na drugem mestu, nato pa skupini splošne populacije in civilnih pilotov. Višja stopnja gibalne pripravljenosti pri pripadnikih Slovenske vojske, torej vojakih in vojaških pilotih, je bila pričakovana, saj za njih veljajo določene posebnosti, med katerimi je ena temeljnih bojna pripravljenost oziroma usposobljenost. Rezultati vojaških pilotov na testu koordinacije gibanja – žongliranje s škatlicami vžigalic ter na testu ?taping? -, kjer je skupina vojaških pilotov v primerjavi s kontrolnimi skupinami v povprečju dosegala najvišje rezultate, kažejo na boljšo koordinacijo gibov roka-roka ter večjo frekvenco gibov z roko pri časovno omejenem testiranju. Iz dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da je pri slovenskih vojaških pilotih značilna dobra koordinacija in hitrost gibov. Ti dve lastnosti jih ločita od ostalih skupin in ju lahko označimo kot posebnost skupine slovenskih vojaških pilotov.
Psihomotorične funkcije smo merili z testom, ki meri hitrost sestavljene psihomotorične reakcije, testom, ki meri enostavni reakcijski čas in testom vizualne motorične koordinacije. Skupna značilnost omenjenih preizkusov je, da merijo hitrost in ustreznost reagiranja na dražljaje oziroma merijo sklop sposobnosti zaznavanje – predelava informacij – motorični odgovor.
Rezultati so pokazali, da se skupine na nekaterih spremenljivkah testov razlikujejo. Vojaški piloti imajo boljšo vizualno motorično koordinacijo ter boljšo sestavljeno psihomotorično reakcijo. Naredili pa so tudi manj napak na testu, kar kaže na manjšo eksplozivnost, boljšo samokontrolo in koordinacijo gibanja.
Natančni, vztrajni, stabilni …
Raziskava osebnostnih lastnosti slovenskih vojaških pilotov, ki smo jih ugotavljali s pomočjo osebnostnega vprašalnika BFQ, je pokazala, da je do razlik med skupino vojaških pilotov ter kontrolnimi skupinami prišlo pri aktivnosti, natančnosti, vztrajnosti, kontroli čustev, odprtosti za kulturo, energiji, vestnosti in čustveni stabilnosti. Vojaški piloti tako bolj energično in dinamično delujejo, so bolj zgovorni in navdušeni, prav tako bolj zanesljivi, vsestransko skrbni, redoljubni, vztrajni in sposobni, da začete naloge izpeljejo do konca. Bolj imajo izraženo čustveno stabilnost, ki se nanaša na obvladovanje napetosti in ki se navezuje na čustvene izkušnje. Vojaški piloti imajo večjo željo biti informirani, imajo večje zanimanje za branje, za nabiranje znanja kot pa predstavniki kontrolnih skupin.
Do pomembnih razlik je prišlo tudi pri vestnosti. Razlike so prav tako v korist vojaških pilotov, kar pomeni, da so le-ti bolj zanesljivi, natančni, redoljubni, vztrajni, vestni in delavni. Te lastnosti so pri vojaških pilotih zelo pomembne.
Najboljši rezultat dosegajo vojaški piloti tudi pri čustveni stabilnosti, kar pomeni, da so sposobni kontrolirati svoja čustva, znajo ohranjati ?mirno kri? tudi v tveganih situacijah, in ko se pojavijo nenadne spremembe; so stabilni, potrpežljivi in dobro prenašajo stres.
Spopad s stresom
Stresni dogodki oziroma ?stresorji? so pri pilotih močno prisotni. Običajno ne gre samo za količino raznovrstnih stresorjev, pač pa za njihovo intenzivnost. Vsaka napaka, ki je posledica stresa, se hitro kaznuje. Zato morajo biti piloti psihično izredno stabilni in neanksiozni in se morajo znati osredotočati samo na nalogo. Pomemben del naše raziskave je bil ugotoviti, kakšne so strategije spoprijemanja s stresom slovenskih vojaških pilotov.
Ugotovili smo, da med slovenskimi vojaškimi piloti in kontrolnimi skupinami obstajajo razlike na dveh podlestvicah testa za ugotavljanje strategij spoprijemanja s stresom. Ti dve podlestvici sta (1) kognitivno izogibanje, ki predstavlja kognitivna prizadevanja, da bi se izognili realističnemu razmišljanju o problemu in podlestvica (2) emocionalno izlitje, ki predstavlja vedenjska prizadevanja, da bi sprostili napetost s sproščanjem negativnih emocij. To sta dimenziji, ki predstavljata strategije spoprijemanja s stresom, naravnane ?od problema?, in v katerih so slovenski vojaški piloti dosegali najnižje vrednosti v primerjavi s kontrolnimi skupinami. Takšen rezultat smo tudi pričakovali, saj smo pri tem izhajali iz same narave pilotiranja vojaškega letala, kjer že z vidika varnosti niso priporočljive strategije, ki so osredotočene na čustva in stremijo k regulaciji čustvenih posledic stresnega dogodka. Pri spoprijemanju, usmerjenemu na problem, poskuša namreč oseba, ki je v težavah, spremeniti situacijo, tako da opredeli problem, išče alternativne rešitve, tehta rešitve glede na negativne in pozitivne posledice, išče informacije o tem, kako naj ukrepa, se vzdržuje impulzivnih in nezrelih reakcij, se sooča z osebami ali osebo, ki so povzročile drugemu težave.
Privilegij
S pomočjo diskriminantne analize smo ugotavljali, kateri testi najbolj ločujejo vojaške pilote od ostalih skupin ter posebnosti skupine vojaških pilotov. Ugotovili smo, da so posebnosti vojaških pilotov, ki jih ločujejo od ostalih skupin, boljša kontrola čustev; in sicer večja čustvena stabilnost, boljša sposobnost kontroliranja lastnih čustev, sposobnost ohranjanja ?mirne krvi? in ravnovesja, odsotnost negativnih čustvenih stanj, energično in dinamično delovanje, zgovornost in navdušenje, sposobnost samouveljavljanja in vplivanja na druge, torej večja ekstravertiranost ter večji nadzor impulzov.
S pregledom dosegljivih tujih in domačih raziskav na temo psiholoških značilnosti, psihomotoričnih ter motoričnih sposobnosti vojaških pilotov in z rezultati naše raziskave, lahko zagotovo pritrdimo, da je poklic vojaškega pilota ?privilegij? izbrancev, ki imajo visoko razvite psihofizične sposobnosti in visoko motivacijo za ta poklic.
Dr. Maja Meško