Brnik, 14.08.2015

Slovenski letalski prevoznik Adria Airways d.d. z več kot petdesetletnimi izkušnjami v čarterskem in rednem letalskem prometu, išče:

KOPILOTE PRIPRAVNIKE (M/Ž)

Pogoji:

Diplomirani inženir strojništva – letalska smer ali druga primerna izobrazba tehnične smeri
Zdravniško spričevalo 1.razreda v skladu z EASA
Pooblastilo ME-IR (instrumentalno letenje na večmotornih letalih) v skladu s FCL in EASA
Dovoljenje prometnega pilota (ATPL ali CPL z opravljeno teorijo ATPL) v skladu s FCL in EASA
Znanje angleškega jezika (ICAO Level 4)
Znanje slovenskega jezika
Selekcijski postopek bo sestavljen iz štirih faz v naslednjih okvirnih terminih:

Teoretično preverjanje znanja dne 19.9.2015 ob 9.uri (poglavja iz teorije ATPL: Operational procedures, Air law, Performance, Meteorogical, Principle of flight in PANS- OPS)
Psihološko preverjanje dne 21.9.2015 ob 16.uri
Let na simulatorju
Razgovor
Termini selekcijskega postopka bodo kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za začetek selekcijskega postopka, potrjeni najkasneje do 8.9.2015.

Kandidatom, ki v določeni fazi ne bodo zadostili strokovnim kriterijem, se bo selekcijski postopek ustavil. Izbrani bodo kandidati, ki v največji meri izpolnjujejo pogoje.

Izbranim kandidatom bodo ponujene pogodbe o nadaljnjem usposabljanju in zaposlitvi.

Izvedba šolanja in število izbranih kandidatov je odvisno od sestave flote in obsega letenja pri delodajalcu, zato si Adria Airways d.d. pridržuje pravico, da do nastopa dejanskih potreb, šolanja ne začne izvajati in temu posledično določi število kandidatov, ki jim bo ponudila usposabljanje in zaposlitev.

Kandidate vabimo, da nam prijave s kratkim življenjepisom, dosedanjimi poklicnimi izkušnjami, potrdilom o nekaznovanju, potrdilom iz kazenske evidence, ostalimi dokazili in fotografijo pošljete v elektronski obliki na hr@adria.si s pripisom ‘Kopilot – pripravnik’. Prijave sprejemamo do vključno 28.8.2015.

Vir:  Adria

Prispevek na SIOL.net.

Strah pred letenjem je kar pogost pojav, ki premnoge ljudi hromi. Nekatere celo tako močno, da zaradi strahu pred letenjem ne potujejo. Občutek trdnih tal pod nogami jih navdaja z vero, da se jim nič ne more zgoditi, ali pa enostavno o tem ne razmišljajo. Žal se motijo.

Osebno v letenju neizmerno uživam. Celo tako zelo, da zapadem v en sam nasmeh na obrazu. Obrnjen naprej, nazaj, gor ali dol vseeno mi je, samo da letim. In ljudem, s katerimi letim popolnoma zaupam. Naj bodo to moji prijatelji in študijskih let, znanci ali popolni neznanci. Nikoli nisem podvomil v njihovo strokovnost. Zaupam jim. Zaupam jim svoje življenje.

Nedavno sem imel priložnost poleteti s posadko policijskega helikopterja na vajo GRS nad Mojstrano , teden dni prej s posadko vojaškega helikopterja v Podljubelj . V obeh primerih sem se pridružil usposabljanju reševalcev letalcev, ki so pred prihajajočo sezono opravili zaključno usposabljanje. Da sem tudi sam resen, sem dokazoval s plezalnim pasom, samovarovalnim kompletom, čelado in planinsko opremo, potrebno za v gore.

Po kratkih, a jasnih in natančnih navodilih sem se vkrcal v helikopter AB212. Zvok, ki ga oddaja motor legendarnega hueya, je kot poezija med letalskimi motorji. Slišen znotraj helikopterja je še boljši kot odzunaj.

Poleteli smo v steno nad Mojstrano, kjer so zdravniki reševalci letalci (oni imajo plačano dežurstvo) opravili vajo rezanja vrvi v steni. Gre za izjemno težko reševanje, kjer helikopter lebdi ob steni, reševalec pa se po jeklenici spusti do ponesrečenega alpinista, ga vpne na kljuko vitla, prereže vrv, ki alpinista drži v steni, in potem oba skupaj dvignejo v helikopter. Manever je zelo zahteven tudi za pilote. Kot opazovalec trdno na varnih tleh sem pomislil, da bi, in bog ne daj, da bi res kdaj potreboval njihovo pomoč, želel, da me rešujejo prav ti fantje in dekleta, člani Gorsko reševalne zveze Slovenije in posadke helikopterjev Slovenske vojske in Policije.

Gorski reševalci svoje delo opravljajo strokovno, srčno in brezplačno. Tako je. Brezplačno nam pomagajo, ko smo poškodovani in si želimo samo eno. Čimprej iz stene v bolnišnico, kjer bomo deležni zdravniške oskrbe. Ne poznajo nas in mi ne poznamo njih, a vendar so za nas pripravljeni tvegati svoja življenja. Poznam zgodbe pilotov, ob katerih dobim kurjo polt in se jim lahko priklonim. So drzni in včasih gredo, da bi pomagali drugim preko meja, na rob varnosti. Posadke helikopterjev, reševalci letalci in člani GRZS so posebni ljudje. Nikoli ne sprašujejo kdo potrebuje pomoč, ampak kako mu čim hitreje pomagati. Ne dobijo dnevnic, ne dobivajo sejnin in ne razdeljujejo si dobička, ki bi si ga nedvomno zaslužili. Dobijo drobtinice (povračilo potnih stroškov), kolač pa si na veliko režejo in delijo predvsem tisti, ki jim ljudje ne zaupamo, a jih ?poznamo?. Poznamo njihove obraze in njihova dejanja in vsake štiri leta ali pa še bolj pogosto, kakor zlate ribice s slabim spominom, taistim, ki so nas že neštetokrat nategnili in razočarali zopet zaupamo svoje življenje ? zdravje, socialo, šolstvo itd. Reševalcu, ki bi nas pustil v steni, najverjetneje ne bi nikoli več zaupali in bi si želeli, da nas pride iskat kdo drug.

Sami do sebe so kritični. Ko sem jih poslušal na analizi vaje, je bilo popolnoma drugače kot poslušati politike. Bili so kritični in opozorili tudi na najmanjše napake. Vstopanje, pripenjanje, spust, rezanje vrvi, dvig, vstop v helikopter, so deli vaje, ki zahtevajo visoko stopnjo suverenosti. Vsaka napaka te lahko stane življenja in zato strmimo k tem, da jih odpravimo, so bili složni inštruktorji. Ko visiš 70m pod helikopterjem, ki ga biča veter in iz stene rešuješ ponesrečenca, ni časa za oklevanje. Če filozofiraš, se lahko hitro znajdeš med reševanimi ali mrtvimi. Politično mrtvi pa bi morali biti že vsi politiki, ki se igrajo z našimi življenji in predvsem filozofirajo in ne prevzemajo nikakršne odgovornosti.

Ko sem iz skalne police, pod katero je bil prepad, stopal v lebdeči helikopter, dobre pol metra višje od police, nisem čutil popolnoma nobenega strahu. Močan stisk roke inštruktorja mi je pomagal skočiti pol metra visoko v helikopter. V helikopterju pa me je čakala že nova roka in mi pomagala udobno se namestiti. Gorski reševalci so ljudje, ki jim preprosto zaupaš. Vesel sem, da med gorskimi reševalci ni politikov, in razočaran, da med politiki ni gorskih reševalcev. Imeli bi moje zaupanje.

VIR: SIERRA5.NET

Avtor: Borut Podgoršek